V dvorišče Doževe palače vstopimo skozi monumentalni vhod Porta della Carta, delo arhitekta Giovannija Bartolomea Bona; vrata, imenovana “papirnata”, so dobila svoje ime po bližnjih državnih arhivih republike Serenissime in po običaju izobešanja novih uredb in zakonov nanje.
Okrašena so z bogatim kiparskim opusom; nad njimi je dož Francesco Foscari, klečeč pred krilatim levom svetega Marka.
Današnje notranje dvorišče doževe palače obdajajo stebrišča in arkadni hodniki, južna in zahodna stran sta izdelani v gotskem stilu opečnatih palač. Na vzhodni strani je veličastno stopnišče iz 15. stoletja; kamnito pročelje za njim (delo arhitekta Lombarda) je razčlenjeno v štiri vrste stebrov in reliefov.
Severno pročelje, v smeri bazilike, krasi ura, realizirana v okviru arhitekturne ureditve Bartolomea Manopole. V nišah na obeh straneh ure in pod njo stoji nekaj originalnih rimskih skulptur, ki so bile prvotno del zbirke Grimani, kasneje pa so se hranile v državni zbirki skulptur Beneške republike. Kipi še vedno kažejo očitne znake obnove iz šestnajstega stoletja z dodatki v slogu “antičnih vzorov”.
V sredini dvorišča stojita dva čudovita bronasta beneška vodnjaka iz šestnajstega stoletja, delo kiparjev Albergetti in De Conti, bogato okrašena z kompleksnimi ikonografskimi motivi.