Piazzetta San Marco (del Trga svetega Marka, ki se odpira proti morju), predstavlja vhodna vrata Benetk. Drugače skoraj ni moglo biti: glavni vhod mesta, ki je zraslo na morju in je razvijalo živahne trgovske stike s Sredozemljem, je bil na vodi, skozenj pa je pot vodila do javnih palač, srca oblasti in sedeža mestnih dožev. Takratni obiskovalci, ki so vanj prihajali z morja, so bili očarani nad mogočno gmoto Doževe palače, mojstrovino gotske umetnosti in razčlenjeno kombinacijo arhitekturnih in dekorativnih elementov. Impresivna kocka palače, ki sloni na vitkih šiljastih lokih s čudovitimi kapiteli, je bila prepričljiva podoba moči in stabilnosti republike Serenissime, katere blagostanje je temeljilo na vodi, enako, kot je na vodi stala sama rezidenca njenega vladarja - doža. Obiskovalci so nato ugledali prvi, manjši trg (Piazzetta), ki jih je v eni najbolj scenografskih iger perspektive vseh časov usmeril do Bazilike svetega Marka. Med dvema visokima in monumentalnima granitnima stebroma, izvirajočima iz bližnjega Vzhoda, na vrhu katerih stojijo simboli svetih zavetnikov Benetk, se je pokazalo stebrišče cerkve, na katere južnem pročelju se odpirajo “morska vrata” (Porta da Mar), resnični dostop do zgodovinskega jedra Benetk.
Še danes je na Piazzetta že na prvi pogled vidna vsa veličastnost beneške moči. Na vrhu stebrov stojita sveti Teodor, antični zavetnik Benetk in krilati lev svetega Marka, novega zaščitnika kraljice morij. Monumentalni glavni vhod (Porta della Carta) vodi v Doževo palačo in do arhivov ter domovanj dožev. Sam vhod varujejo kipi tetrarhov in stebra avtorja San Giovannija d'Acri, imenovana »Acritana«. Nad portalom bazilike stoji slovita vprega štirih konjev, ki kaže na tesne vezi in na vpliv Benetk v deželah Orienta. Nasproti bazilike se dviga zvonik, ki predstavlja simbol mesta. Pod njim so prostori knjižnice (Libreria Marciana), zgrajene po projektu arhitekta Jacopa Sansovina.